Jama Medvidina

Spoznajte zgodovino jame Medvidina – skritega dragulja s plažo, kjer je nekoč počival najredkejši tjulenj na svetu: sredozemska medvedjica (Monachus monachus). Za obalno prebivalstvo to ni bila le žival, temveč mistični „morski človek“, ki je stoletja navdihoval popotnike in pesnike.

Legende o „morskem sladokuscu“
Ta inteligentna bitja so od nekdaj burila domišljijo. Opat Alberto Fortis je v svojem znamenitem delu Potovanje po Dalmaciji (1774) zapisal nenavadno ljudsko verovanje:

„Obalni prebivalci temu vodozemcu pripisujejo močno nagnjenost do grozdja in resno trdijo, da v času zorenja ponoči prihaja iz vode in zoblje grozde, ki visijo s trt.“

Poleg ljubezni do vinogradov so ribiči pripovedovali o njeni igrivosti – menda jih je rada izzivala tako, da je metala ribe visoko v zrak in jih nato spretno lovila z zobmi, kar je v 16. stoletju opisal tudi pesnik Mavro Vetranović.

Medvidina v hrvaški književnosti
Sredozemska medvedjica ima posebno mesto v hrvaški literarni zgodovini, kjer je pogosto služila kot simbol za globok spanec:
Marko Marulić, oče hrvaške književnosti, je v svojem epu Judita (1501) zapisal, da je asirski vojskovodja Holofern „zaspal trdneje kot morski medved“ (staro lokalno ime za tjulnja).
Opat Mavro Orbini je v začetku 17. stoletja trdil, da se te živali dajo udomačiti, se odzivajo na ime in z gestami kažejo, da razumejo človeški govor.

Vrnitev jadranske ikone
Čeprav se je leta 1963 zdelo, da je bila ubita zadnja jadranska medvedjica, nam je narava ponudila drugo priložnost. Po desetletjih odsotnosti se „morski človek“ v zadnjih letih znova pojavlja na različnih točkah Jadrana, kar vliva upanje za ohranitev te fascinantne vrste.

Zgodovinska zanimivost: En primerek je bil ujet jeseni 1908 blizu Makarske in predan Deželnemu muzeju v Sarajevu.