Učna pot: FRANCOSKA CESTA

Stopite v zgodovino in uživajte v spektakularnem razgledu z inženirskega čudeža Biokova!

Učna pot Francoska cesta (Francuska cesta), znana tudi kot Napoleonova cesta (Napoleonova cesta), je edinstvena priložnost za lahkoten pohod skozi zgodovino in neverjetno naravo. Ta cesta predstavlja izjemen gradbeni prispevek k cestogradnji z začetka 19. stoletja (grajena 1810–1811) in je danes razglašena za kulturno dediščino Republike Hrvaške.

Potovanje skozi zgodovino gradbeništva

• Cesta je bila »položena« na strminah Biokova, med 357 in 444 metri nadmorske višine. Njena genialnost je v blagem vzponu, ki ne presega 6 %, kar jo je naredilo izjemno udobno za vprežne vozove, jahanje in hojo.

• Projektant te mojstrovine je arhitekt Frane Zavoreo.

• Ker ni bila nikoli dokončana, nam pot danes omogoča, da rekonstruiramo vse faze njene gradnje, s čimer postane prava odprta učilnica o tehnologiji, stari dve stoletji.

• Ob cesti so postavljene interpretacijske table, ki vam bodo približale namen in način gradnje tega zgodovinskega zaklada.

• Kot pravijo strokovnjaki: »Nikjer se, med ohranjenimi primeri francoskih cest v Dalmaciji, ne da kot tukaj tako lepo razumeti tehnologije gradnje, načina trasiranja in faz gradnje. V hrapavem biokovskem krasu te serpentine predstavljajo triumf takratne cestogradnje.«

Spektakularen razgled na Jadran Poleg zgodovinske vrednosti je Francoska cesta po vsej svoji dolžini čudovit razgledni prostor. Med sprehodom boste uživali v panoramskem pogledu na:

• Brela in celotno Makarsko riviero.

• Akvatorij z otokoma Brač in Hvar.

(OPOZORILO: Pot je lahka, vendar se nahaja v gorskem okolju in zahteva običajno opremo in previdnost.)

Za tiste, ki želijo vedeti več: Napoleonova sled Ta cesta je del širše mreže, znane kot »Napoleonova cesta«, ki je bila grajena vzdolž Dalmacije (od Obrovca do Boke Kotorske) v času francoske vladavine (1808–1813). Gradnja je potekala pod vodstvom Napoleonovega vojskovodje Augusta Marmonta, ki se ga hrvaška zgodovina spominja po številnih naprednih ukrepih. Čeprav ta del, ki naj bi povezal Makarsko primorje z zaledjem (Zabiokovljem), ni bil dokončan, dragoceni ostanki suhozidov in serpentin ostajajo trajen spomenik velikemu gradbenemu podvigu.

Status: Vpisana v Register kulturnih dobrin RH (25. 9. 2017).