Arhitektura v službi narave

Arhitektura v službi narave in njeni izzivi
Brela niso le naravni dragulj, temveč tudi eden najpomembnejših »laboratorijev« moderne hrvaške arhitekture. Zahvaljujoč vizionarskemu pristopu arhitektov v 60. in 70. letih 20. stoletja je ta del riviere postal svetovni primer harmonije med betonom in borovim gozdičkom.

Vizionarji, ki so rešili obalo
Pionirji modernega turizma v Brelih so bili arhitekti Ante Rožić, Julije De Luca in Matija Salaj. Njihova ključna zmaga je bila Urbanistična študija (1960–1962), s katero so dosegli, da Jadranska magistrala ne poteka tik ob morju, s čimer so ohranili mir in celovitost plaž.

Hotel Maestral: Najzvestejši varuh moderne
Hotel Maestral, zgrajen leta 1965, še danes velja za vrhunec hrvaške arhitekture.
Skladnost s krajino: S svojim nizkim profilom (le dve nadstropji) komajda sega nad krošnje borovcev.
Izvirnost: Za razliko od drugih je Maestral do danes najbolje ohranil svojo prvotno identiteto, duha interierjev Bernarda Bernardija in Rožićevo arhitekturo, ki se nevsiljivo umika naravi.

Soline in Berulia: Transformacija
Čeprav sta bila hotela Berulia (1971) in Soline (1983) prvotno vrhunski arhitekturni deli, so ju kasnejše rekonstrukcije močno spremenile.
Izguba avtentičnosti: Kritiki opozarjajo, da so sodobne obnove, vodene z novimi trendi v turizmu, po strokovnih ocenah narušile prvotno arhitekturno vrednost teh objektov.
Spremembe videza: Berulia je z rekonstrukcijo izgubila del svoje subtilne vpetosti v krajino, medtem ko je Soline, prvotno močna brutalistična realizacija Julija De Luce, z modernizacijo izgubil strogo čistost svojih linij.

Te spremembe pričajo o večnem konfliktu med zaščito arhitekturne dediščine kot kulturne dobrine in zahtevami masovnega turizma.