Cerkev Sv. Nikole

Srednjeveška cerkev Sv. Nikole na hribu Prirovac je zgrajena v 14. stoletju, kot cerkvena ladja s prelomljenimi sodastimi svodi, dvignjenimi na dva para pilastrov, z gotskimi arhivolti ter s pravokotno apsido. Okoli cerkve je srednjeveška nekropola z 19 nadgrobnimi ploščami. Cerkev je restavrirana l. 1998. Pod cerkvijo sv. Nikole je videti ruševine hiš in naselij, na mestu, kamor večina zgodovinarjev umešča Porfirogenetovo Berulijo. Jugovzhodno od cerkve je “Turški stolp”, dvonadstropna utrdba s puškarnicami, nastala z zazidanjem planinskih pečin, kot pri drugih utrdbah po primorju iz obdobja Kandijske vojne v sredini 17. stoletja (Makar, Kotišina, Podgora, Drašnice…). Cerkev sv. Nikole se prvič, kot kaže, omenja l. 1597, ko je škof Nikola Ugrinović vrgel interdikt na Brela, s prepovedjo služenja maše, zakramentov in pogrebov. Ob dveh posvetnih križih na zidovih v notranjosti je omenjen dan posvetitve – 26. maja, vendar neznanega leta. Izrečena je predpostavka, da se ta datum nanaša na posvetitev cerkve, ki bi jo lahko izvršil omenjeni škof Ugrinović. Ta prelat je bil prisiljen zapustiti svojo župnijo v Smederevem v Srbiji, ki je ostala brez vernikov. Vrnil se je v svoj domači kraj v Poljicah, kjer je dvignil mavzolej – (miniaturna kopija Dioklecijanovega mavzoleja, oziroma splitske stolnice) – s pripojitvijo k stari cerkvi sv. Luke v Dubravi. Čeprav se 26. maja slavi sveti Filip Neri, patron Filipincev, katerih kongregacijo je utemeljil makarski škof Bijanković, je očitno, da je rekonsakracijo sv. Nikole v Gornjih Brelih opravil prav on, verjetno skozi program širše duhovne obnove tega biokovskega prostora, ki mu je bil toliko pri srcu. Mogoče je, da je novo posvetitev cerkve opravil tudi Bijankovićev naslednik (in nečak) Stjepan Blašković. To je pomemben srednjeveški spomenik visoke kategorije.