Suhozidi: kamniti odtis breljanske zgodovine

Danes, ko je večina nekdanjih vinogradov pod borovimi gozdovi ali zaraščena z makijo, prvi pogled morda ne razkrije neverjetne resnice: ta ambient so oblikovali desetine kilometrov suhozidov. Vsak kamen, ki ga vidite, pričajo o neverjetni vztrajnosti breljanskega težaka.

Boj za vsako prgišče zemlje
V iskanju rodovitne jerovice (crljenice) v kraških vdolbinah so zemljo dobesedno zbirali z dlanmi. Da bi strma zemljišča spremenili v obdelovalne površine, so gradili pristave – suhozidne terase, ki so zemljo uravnale v vodoraven položaj in jo varovale pred izpiranjem zaradi dežja.

Poskusite si zamisliti: če je bilo za gradnjo zidu dolžine približno 12 m in višine od 1,20 do 1,50 m potrebno celodnevno delo dveh izkušenih delavcev, je bilo v te „kamnite slike“ vloženih milijone delovnih dni in neizmerna energija.

Oblike in funkcije kamnite arhitekture
Pokrajina Brelov je prepredena z različnimi suhozidnimi oblikami, od katerih je vsaka imela svoj namen:

Gomile (kamnite kopice): nastajale so z mukotrpnim krčenjem pustih tal. Težak je odstranjeval kamen z enako močjo, kot je kopal, in ga zlagal v krožne ali stožčaste oblike.
Vzdolžni zidovi: dolge suhozidne linije so služile kot obramba pred vetrom na izpostavljenih terenih.
Meje: suhozidi so jasno označevali meje posesti in ustvarjali red v razgibanem kraškem svetu.
Gradišča in obredne gomile: podobno kot na sosednjem Braču ali v Poljicih nad Cetino, so ti spomeniki stoletja branili in zaznamovali prostor.

Zlata doba vinogradov
Največji razcvet gradnje suhozidov se je zgodil v drugi polovici 19. stoletja. Potem ko so bolezni (lug in filoksera) uničile vinograde v Italiji in Franciji, je povpraševanje po dalmatinskem vinu privedlo do neverjetnega podviga: v Brelih je bil takrat izkrčen še najmanjši in najbolj skop delček zemlje (škrip), da bi posadili trto.

Danes so ti suhozidi spomenik nekemu času, človeški moči in neločljivi vezi med človekom in kamnom.

Mali slovarček za obiskovalce:
Crljenica (jerovica): značilna rdeča zemlja, bogata z železom, dragocena na krasu.
Škrip: ozka razpoka ali vdolbina v skali, kjer se je obdržalo malo zemlje.
Težak: človek, ki opravlja težko fizično delo na polju, simbol dalmatinske vzdržljivosti.