hr | en | de | cz | it | fr | pl | si | ru | sk

Zgodba o turizmu

 

Ko se govori o začetkih turizma v Breli, je nujno potrebno omeniti ime škofa Makarske  Nikole Bjankovića, rojenega  v Splitu 1645. leta, umrl 1730. leta v Makarski, kjer je tudi pokopan v cerkvi  Sv. Marka.Škof je izgradil v Breli, v predelu "Soline" Oratorij reda Sv. Filipa Nerija in cerkev »Gospe od Karmela«, poznan pa je tudi kot velik ljubitelj breljanske narave.Svoj prosti čas je pogosto izkoriščal za obiske Brele. Mnogokrat je sedel in razmišljal pod enim izmed najstarejših in najlepših borov, ki so rasli iz samega kamenja nad morjem. Po njemu so ta enkratni bor meščani imenovali Bjankovićev bor, nahajal se je pred današnjim hotelom "Soline". Žal je bil bor uničen pri gradnji tega hotela,  zaradi nerazumne brezbrižnosti graditeljev.Ob 350. obletnici rojstva škofa  Bjankovića, je društvo Matica Hrvatska, podružnica Brela 1995. leta posadila nov bor in postavila spomenik in spominsko obeležje škofu Bjankoviću. To je najmanj kar so lahko Breljani naredili za tega vizionarja bodočnosti tega področja.

Eden od prvih poizkusov konkretne usmeritve Brele k turizmu pripada fra Anđelu Cvitanoviću,  župniku Baške Vode, ki je želel praktično izkoristiti ustanovitev  "Društva za napredovanje in pospeševanje blagostanja Dalmacije" ki ga je osnoval grof Aratzki.Fra Anđelo piše grofu Aratzkom 18.3.1897. da ga "kot Hrvat, rojeni sin te zemlje«, z navdušenjem smatra za  skrbnega »obnovitelja« v smislu krasne in bogate Dalmacije". V nadaljevanju fra Anđelo piše: "Prepričan sem, da je celotna Dalmacija dobro poznana Vašemu Visokorodnemu Gospostvu – kljub temu pa si drznem tu omeniti redkost Dalmacije, ki je po svoji značilnosti, poleg tega da je romantična, zelo zanimiva tudi za počitnikovanje in zdravilišče preko celega leta. Ta redka lepota se nahaja v vasi Brela, poleg Baške Vode, na zahodnem delu mesta Makarske, proti vzhodnem delu otoka Brača. Tu so nasadi blizu morja, gosti gozdovi borovcev (Pinus), kjer se lahko svobodno sprehajate v prijetnem hladu borovega gozda, a tudi obala tukaj je zelo lepa in primerna za kopanje. Podnebje je blago, na odprtem uspevajo pomaranče in limone, vse naokrog pa je zasajeno z vinogradi, smokvami, višnjami, jabolki in drugim sadjem. Tu se nahaja tudi manjši samostan bivših redovnikov filipinskega reda ..... Vse to se me je dotaknilo in želim Vašemu Visokorodnemu Gospostvu prikazati ta čudoviti prostor in ga predstaviti. Želim vam poslati fotografije nekaterih mest, narejenih s fotoaparatom manjšega formata.Fra Andjelo je poslal grofu Aratzkemu tudi fotografijo Baške Vode v kateri je župnikoval.

Na ta način je še en vizionar, ki se je zavedal lepote Brela, spoznal, da je ta lepota lahko temelj raznovrstnega turističnega razvoja. Njegovo ime v Breli ne bi smelo biti pozabljeno in lahko nam je samo žal, da pri imenovanju ulic ni ena izmed ulic bila imenovana fra Anđela Cvitanovića. V začetku prejšnjega stoletja pa vse do prve svetovne vojne  so v Brelo prihajale na kratek počitek posamezne bolj premožne družine iz Zadra, Splita in Trsta, od katerih je ostal spomin na bogato družino De Franceschi iz Trsta. V prvih letih po končani prvi svtovni vojni se na področju turizma v Breli ni zgodilo nič.

Šele okrog leta 1930. je potrebno zabeležiti zanimiv dogodek. Med vožnjo s spremstvom vzdolž jadranske obale je kraljica Marija Karađorđević, sicer romunska princesa, zagledala breljanske gozdove, zaustavila se je in očarana dolgo sedela ob cesti in gledala  edinstveno bogastvo narave. Takoj po tem dogodku je želela v Breli zgraditi dvorec.Prispeli so hidro-avioni z različnimi strokovnjaki, analizirala se je voda, klimatske razmere in sestavina tal, da bi se lahko kmalu začeli pogovori o odkupu zemljišča. Na koncu je se vmešala politika, ki ni mogla dopustiti gradnje takega objekta na hrvaškem ozemlju; s tem je bil dvorec zgrajen v Miločeru v Črnogorskem primorju.

Prvi začetki organiziranega turizma so se začeli z odprtjem prvega penziona, z imenom "Soline", ki ga je v nenaseljeni hiši bratov Filipa i Mirka Filipovića leta 1932. opremila Čehinja Maša Chmelikova iz Prage.Njenemu primeru so hitro sledili domačini v okolici, ki so začeli odpirati družinske penzione v obstoječih hišah ob morju in z izgradnjo novih hiš, namenjenih za turizem. Tako se je s tem začel ukvarjati Filip-Pile Filipović,  njegova hiša je bila tik ob penzionu ga. Chmelikove, občasno tudi  dr K.Filipović, potem Ljubo Žamić, ki je zgradil novo hišo in tudi  Stanko Bekavac z ženo Jožico, Čehinjo, ki je bila zaposlena v penzionu "Soline". V teh objektih so nudili polni penzion, ker ni bilo možnosti druge prehrane. Šele nekaj let pred drugo svetovno vojno sta brata Ivan in Jozo Beroš iz Baške Vode zgradila prizemni objekt in odprla sta prvi bife-restavracijo. Danes je tam restavracija "Palma".

V tem času v Breli ni bilo primerne dostopne ceste niti ne pristanišča. Ni bilo vode in kanalizacije. Če je gost prispel z avtobusom po današnji magistrali, se je moral spopasti s spustom do morja, po 1km dolgi poti, ki ni bila boljša od kozje steze. Če pa je prispel z ladjo, se je moral izkrcati v Baški Vodi, od tam pa ga je kateri od ribičev s čolnom na vesla pripeljal do Brele. Gostje so imeli v sobah petrolejke, a v prostorih, ki so služili za ponudbo hrane, a večinoma na odprtem, so se za razsvetljavo uporabljale svetilke na »ribiški feral«, ki je bil v tem obdobju poznan pod imenom PETROMAX.

Vsekakor je bil napredek viden. Voda se je zbirala v zbiralnih grajenih cisternah v jesenskem in zimskem času in se črpala z ročno črpalko v rezervoar, ki je bil postavljen na podstrešju hiše, nato pa se je s prostim padom dovajala do umivalnikov v sobah. V vsakem nadstropju sta bila tudi dva angleška stranišča in to je bil takrat dosežen standard.Tekoča voda v sobi" je bila zelo uspešno  turistično sporočilo v tem času. Cena polnega penziona je bila takratnih 5o dinarjev po osebi. Gostje so bili večinoma Čehi, Slovaki in Avstrijci, pa tudi domači bogatejši prebivalci. Bil je to začetek organiziranega turizma. Ustanovljeno je bilo Turistično društvo, ki je vodilo evidenco o prispelih turistih in tudi obračunavalo turistično pristojbino. Očiščeno je bilo grmovje in narejena je bila prva sprehajalna pot od majhen ribiškega pristanišča do rta Dugi Rat,  postavljene so bile klopi vzdolž te poti. V današnjem središču mesta, tam kjer se danes nahaja restavracija "Palma", je bil postavljen steber z osvetljavo z feralom, ki je služil gostom za osvetlitev prostora. Obstajal je tudi službeni redar, ki je imel nalogo prižiganja in ugašanje ferala in varovanje okolja in miru na kopališčih.

Občuten doprinos nadaljnjemu razvoju turizma je prispevala češka družina Machaček iz Daruvara z izgradnjo hotela s kapaciteto 35-40 sob, ki pa je bil kasneje porušen in na tem mestu je zgrajen današnji hotel "Soline".

Naslednji hotel so zgradili domačini, brata Mate in Petar Ribičić, ki je bil približno enako velik. To je današnji hotel "Brela".V tem obdobju je interes za Brelo zelo porasel, bogati ljudje so začeli kupovati zemljišča in graditi vikende. To so bile lepe, za tiste čase luksuzne vile. Tu omenimo samo vile gradbenih podjetnikov Šojata in ing. Batušića, zdravnika Grlića, ruskega emigranta Tarhova, borznika Smičiklasa (danes restavracija "Rajski vrt") veleposlanika Grisogona, profesorja Sokolovića, družina Machaček ("Marženka"), književnika Vilovića in skromna hišica poznanega profesorja Apsena.Majhno hišo je zgradil tudi g. Rier iz Prage, ki je v spominu starih Breljanov kot prvi človek, ki je preplavala kanal od Brele do Brača. Bil je invalid iz prve svetovne vojne, z amputirano nogo. Vsekakor so ga spremljali s čolnom na vesla.  Začetek druge svetovne vojne je prekinil vsak nadaljnji razvoj turizma v Breli.

Po vojni je bilo vse zapuščeno, a v tem času še vedno ni bilo ceste, električnega toka, vode in kanalizacije. Ampak turisti so se postopoma počasi začeli vračati. V mirnih časih se je turizem prebudil kot feniks iz pepela. Prvih nekaj let so prihajali večinoma domači ljudje. Zanimivo, da s seboj prinašali hrano, ki jo zaradi racionalizacije tukaj niso mogli dobiti. Kuhali so sami in celo bivanje so včasih plačali v naravi.Z nacionalizacijo privatnih objektov z načinom, ki ga je izvajal komunistični režim, predvsem s hoteloma Machaček in Ribičić in nekaterih drugih vil je nastalo  Hotelsko podjetje Brela.

V začetku 60-tih let so začeli prihajati turisti iz tujine, predvsem Nemci in Avstrijci. Začela se je realizacija velikih infrastrukturnih projektov: Napeljala se je elektrika, zgradila sta se cesta in pristanišče in počasi so se reševale težave s pitno vodo. Najprej je bil zgrajen vodovod za hotel "Soline" (bivši Machaček) z izvirom v  Solinah, potem se uredijo izviri v Baški Vodi, da bi končno zaživel regionalni vodovod Makrskega primorja iz reke Cetine, potem pa je bilo rešeno tudi vprašanje kanalizacije. V tem času se je turizem razširil ob celotni breljanski obali, z novimi turističnimi središči: Podrače, Stomarica, Podcrkavlje in Jakiruša, kjer so zgradili veliko udobnih privatnih penzionov, restavracij in bifejev, pa tudi hotel "Pelegrin". S tem zaključujemo povest razvoja turizma v Breli. Ostaja pa čudovita sedanjost turizma in verjamemo da tudi sijajna bodočnost!

Na koncu je potrebno povedati, da so ob naravnih lepotah kljub tem najbolj pomembni ljudje, ki doprinesejo k razvoju. Za Breljane se lahko reče, da imajo med drugimi  tri pomembne lastnosti: Da so izredno pridni ljudje, da so v vsem kar se lotijo perfekcionisti in da z lahkoto sprejemajo novosti, ki jih znajo vključiti v svoje življenje.Pravi čudež je, kako so ti ljudje, še včeraj vezani na zemljo, postali kvalitetni turistični in gostinski podjetniki, kot da se že več generacij ukvarjajo samo s tem. Hiše so zgrajene z veliko smisla za lepoto in skladnost, prejem gostov in odnos do gostov je na zavidljivem nivoju, kar nam dokazujejo tudi podeljene medalje in plakete gostom, ki v Brelo prihajajo že več kot dvajset let. Mnogi prihajajo, da bi tukaj praznovali rojstne dneve, imamo tudi primer, da se je zlata poroka slavila v naši cerkvi «Gospe od Karmela». Prepričani smo, da se ob teh domačinih v Breli ni treba bati za turistično bodočnost!

dr. Ozren Žamić

 

 

 

 

Aktivne počitnice

Poglej vse
 

Nagrada Modri cvet 2012.

Ukrep Modri ​​cvet Hrvaška turistična skupnost vključuje ocenjevanje urejenosti hrvaških obmorskih krajih kot celote in posameznih elementov.

Brela 35°C
Vlažnost 24.9 %
Zračni tlak 1013 hPa
Vidljivost 10 km
Veter 22.3 kph
© TZ Brela 2014.       Development:   Nove vibracije d.o.o.